SMB certification

JUREČIČ Andrej…

… je vodja, igra ritem in solo kitaro in poje 1. bas.cf069373

skorpijonPartizansko ime: Penz’l
Datum rojstva: 30.10.1982
Nebesno znamenje: Škorpijon
Kraj bivanja: Zloganje pri Škocjanu
Hobiji: računalništvo, izleti, kopanje, smučanje
Elektronska pošta: andrej@pogum.si


JUREČIČ Mitja…

… igra kontrabas, bariton in poje 2. bas.cf069215_1

rakPartizansko ime: Vincenc
Datum rojstva: 17.07.1985
Nebesno znamenje: Rak
Kraj bivanja: Zloganje pri Škocjanu
Hobiji: rolanje, kolesarjenje, smučanje,
Elektronska pošta: mitja@pogum.si


VENE Dejan…

… igra klaviature in harmoniko.cf069435

tehtnicaPartizansko ime: Veha
Datum rojstva: 01.10.1981
Nebesno znamenje: Tehtnica
Kraj bivanja: Gorenje Jesenice pri Šentrupertu
Hobiji: smučanje, letenje, jezdenje…
Elektronska pošta: dejan@pogum.si


ŠINKEC Emil…

… igra na ritem kitaro in poje 2. tenor.cf069308

bikPartizansko ime: Žmukle
Datum rojstva: 23.04.1979
Nebesno znamenje: Bik
Kraj bivanja: Šmarješke Toplice
Hobiji: računalništvo, ribarjenje, šport
Elektronska pošta: emil@pogum.si


POGLAJEN Darko…

… poje 1. tenor.cf069289

skorpijonPartizansko ime: Rožle Računalničar
Datum rojstva: 20.11.1976
Nebesno znamenje: Škorpijon
Kraj bivanja: Novo mesto
Hobiji: bobnanje, spanje, užitje kvalitetne hrane
Elektronska pošta: darko@pogum.si


Še malo o našem kraju:

mapa

Škocjan

Občina Škocjan leži v vzhodnem delu Dolenjske, na križišču poti, ki vodijo proti Novemu mestu, Krškemu, Sevnici, Šentjerneju in Mirnski dolini. Reka Krka riše južno mejo občine, na zahodu jo obdaja vinorodno območje Vinjega vrha, proti vzhodu pa se odpira vse do močvirnih ravnic Krakovskega gozda. Na severu poteka meja po obrobju Krškega gričevja. Tu, kjer se stikata prostrana Krška ravan in obrobje Krškega gričevja, je svet še posebej razgiban. Mehko zaobljeni griči, ki se prepletajo z dolinami, zaplatami gozda in s skrbno obdelanimi polji in travniki, dajejo območju posebno privlačnost.

skocjan

Škocjan se v dolini Radulje na zložnem pobočju Mastnega hriba razvija že sedem stoletij. Je staro kulturno središče škocjanske doline, ki se prvič omenja leta 1306. Kraj je dobil nedeljsko šolo že leta 1821, leta 1492 pa je bil v Škocjan prenesen sedež fare z Otoka pri Dobravi. Škocjanska fara sodi med najstarejše slovenske fare.
Značilno podobo kraja danes ustvarjata župnijska cerkev sv. Kancijana in kamniti dvoločni most čez Raduljo, ki je obeležen tudi v občinskem grbu. V cerkvi iz 17. stoletja je spominska plošča, postavljena tukaj rojenemu misijonarju in potopiscu dr. Ignaciju Knobleharju (1819 – 1858). Knoblehar je raziskoval dežele ob Belem Nilu v Afriki in je bil eden najbolj cenjenih mož takratnega časa. V Škocjanu se je rodil tudi jezikoslovec Fran Metelko (1789 – 1860), ki je leta 1825 izdal slovensko slovnico in ji dodal svoj črkopis, imenovan metelčica. V Škocjanu so v stoletjih delovali številni znani možje, ki so sooblikovali njegovo zgodovino, med njimi tudi Janez Cigler, avtor prve slovenske povesti Sreča v nesreči, ter koroški homeopat Pavel Varaun ter župnika Janez Zalokar in Peter Bohinjec.

Škocjan je od leta 1995 središče občine. V kraju delujejo šola z vrtcem in podružnico na Bučki, zdravstveni dom, lekarna, banka, pošta, trgovine, gostilne, kavarna in številni obrtniki.
Radulja je v preteklosti dajala vodno energijo za pogon Gornikovega mlina, ki pa sedaj ne obratuje več. Ob regionalni cesti v smeri proti Zburam stoji dvorec Vrh. Dvorec iz začetka 17. stoletja predstavlja značilen primer renesančnega dvora kvadratnega tlorisa. Ob vstopu v Škocjan iz smeri Novega mesta na levi stoji Globevnikova hiša, značilen primer trške arhitekture 19. stoletja. V gostilni Marinčič je na ogled razstava o dr. Ignaciju Knobleharju. Izpred Metelkovega doma se vsako leto februarja pohodniki odpravijo na pohod po Metelkovi poti.


Zloganje

Severno od Škocjana na terasi na desnem bregu Dolskega potoka leži gručasto naselje Zloganje, ki se prvič omenja leta 1285 kot >villa Logan<. Leta 1306 se uporablja ime >villa Zlogan<. Vas je izkoristila prijetno prisojno lego na pobočju Zloganjske gore, saj je območje prve naseljence pritegnilo že v prazgodovini. Prve podatke o najdbah iz rimskega obdobja zasledimo že leta 1903, nove najdbe so bile odkrite leta 1927, arheologi pa so se znova napotili raziskovat Zloganje leta 1979. Poleg žganih grobov in grobov s kamnito oblogo so takrat našli tudi zidane grobove in dve kupolasti grobnici. V grobovih je bila med drugim najdena tudi hišasta žara z zaključkom v obliki petelina. Na južnih obronkih vasi je v antiki stala podeželska vila, imenovana villa rustica.
Večina hiš stoji ob vaški cesti, k vasi pa sodijo še zaselek Brinjevec, vinogradniška Zloganjska gora ter del doline Dolskega potoka, kjer je voda v preteklosti poganjala mlinska kolesja Tramtetovega in Kicovega mlina. Podobo vasi zaključuje gotska cerkev Marijinega obiskanja. Notranjost je bila temeljito barokizirana, stranska oltarja sta posvečena sv. Barbari in sv. Rešnjemu telesu.
V severnem delu vasi je cerkev sv. Jurija, ki je v svoji zasnovi še romanska. Cerkev naj bi kasneje zgradili ljudje, ki so v močvirske gozdove pribežali pred Turki. Iz prvotne kapele je s prizidavami nato nastala današnja cerkev, ki so jo Nemci med drugo svetovno vojno uporabljali kot konjušnico. Vas ima izredno dobro ohranjeno dediščino ljudskega stavbarstva, ohranjena pa sta tudi še dva mlina, ki sta z delovanjem prenehala že pred drugo svetovno vojno. Kranjčev mlin še vedno dobro kljubuje zobu časa, saj ima v svojih prostorih razmeroma dobro ohranjeno mlinsko postrojenje, Kraljev mlin v dolini pa je temeljito preurejen. Na mlinarsko dejavnost nekoč spominja le še del zadnje fasade in mlinski kamni pred hišo. Sredi vasi je lepo urejen dostop do sveže pitne vode in nekdanje napajalno korito.

vir: www.obcina-skocjan.si

Ansambel Pogum  |  Vse pravice pridržane  |  mail: info@pogum.si  |  tel: 07 30 77 037